Zakonodaja
ZAKONODAJA
Evropske države in Evropska unija imajo izrecne predpise in zakonodajo na področju enakih možnosti in prepovedi diskriminacije v zaposlovanju. Ta zakonodaja predstavlja pravno podlago za izvajanje upravljanja raznolikosti in politiko nediskriminacije. Spodaj navajamo temeljne zakonske predpise (izbrane člene) iz slovenske in zakonodaje EU.

1. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) 

Člen 6 (1) nalaga delodajalcu, da mora iskalcu zaposlitve (kandidatu) pri zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino.

Člen 6 (2) določa, da mora enako obravnavo glede na osebne okoliščine iz prejšnjega odstavka delodajalec zagotavljati kandidatu oziroma delavcu zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Po členu 6 (3) sta prepovedani neposredna in posredna diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine. Neposredna diskriminacija obstaja, če je oseba zaradi določene osebne okoliščine bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot druga oseba. Posredna diskriminacija zaradi osebne okoliščine obstaja, kadar je oseba z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah in pogojih v manj ugodnem položaju kot druge osebe.

Neposredna ali posredna diskriminacija so tudi navodila za diskriminiranje oseb na podlagi katere koli osebne okoliščine.

Po členu 6 (4) se šteje za diskriminacijo tudi manj ugodno obravnavanje delavcev, ki je povezano z nosečnostjo ali starševskim dopustom.

Člen 6 (6) določa, da je dokazno breme na strani delodajalca; v primeru spora mora delodajalec dokazati, da v obravnavanem primeru ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije.

Po člen 6 (7) je v primeru kršitve prepovedi diskriminacije delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava.

Viktimizacijo in povračilne ukrepe preprečuje člen 6 (8), ki pravi, da diskriminirane osebe in osebe, ki pomagajo žrtvi diskriminacije, ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi diskriminacije.

Člen 6.a prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu.

Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

43. člen določa, da mora delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

44. člen določa, da mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost.

45. člen ureja varovanje dostojanstva delavca pri delu.

Člen 45 (1) pravi, da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. Kot določa člen 45 (3), je v primeru nezagotavljanja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava.

46. člen ureja varstvo delavčevih osebnih podatkov.

89. člen ureja področje neutemeljeniih odpovednih razlogov.

Kot neutemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi se štejejo:
-začasna odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta po predpisih o starševstvu;
-vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper delodajalca zaradi zatrjevanja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja pred arbitražnimi, sodnimi ali upravnimi organi;
-članstvo v sindikatu;
-udeležba v sindikalnih dejavnostih izven delovnega časa;
-udeležba v sindikalnih dejavnostih med delovnim časom v dogovoru z delodajalcem;
-udeležba delavca v stavki, organizirani v skladu z zakonom;
-kandidatura za funkcijo delavskega predstavnika in sedanje ali preteklo opravljanje te funkcije;
-sprememba delodajalca po prvem odstavku 73. člena ZDR;
-rasa, narodnost ali etnično poreklo, barva kože, spol, starost, invalidnost, zakonski stan, družinske obveznosti, nosečnost, versko in politično prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo;
-sklenitev pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi v Civilni zaščiti ter prostovoljno sodelovanje državljanov pri zaščiti in reševanju v skladu z zakonom.

133. člen veleva enako plačilo žensk in moških.
Delodajalec je dolžan za enako delo in za delo enake vrednosti izplačati enako plačilo delavcem, ne glede na spol.

2. Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO)

2. člen zakona zagotavlja enako obravnavanje ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino, zlasti v zvezi:
– s pogoji za dostop do zaposlitve, samozaposlitve in poklica, vključno z izbirnimi merili in pogoji zaposlovanja ne glede na vrsto dejavnosti in na vseh ravneh poklicne hierarhije, vključno z napredovanjem,
– z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije in svetovanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso,
– z zaposlitvenimi pogoji in pogoji dela, vključno s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in plačami,
– s članstvom in vključevanjem v organizacijo delavcev ali delodajalcev ali vsako organizacijo, katere člani ali članice opravljajo določen poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije,
– s socialno zaščito, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom,
– s socialnimi ugodnostmi,
– z izobraževanjem,
– z dostopom do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi.

3. člen prepoveduje diskriminacijo in povračilne ukrepe.

Po členu 3 (1) je na katerem koli področju družbenega življenja iz 2. člena tega zakona prepovedano ravnanje, ki pomeni diskriminacijo iz 4. oziroma 5. člena tega zakona.
Po členu 3 (2) pa diskriminirane osebe in osebe, ki pomagajo žrtvi diskriminacije, ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi diskriminacije.

4. člen definira enako obravnavanje.

Po členu 4 (1) enako obravnavanje pomeni odsotnost neposredne oziroma posredne diskriminacije zaradi katere koli osebne okoliščine iz 2. člena tega zakona (osebna okoliščina).
Kot dalje določa člen 4 (2), obstaja neposredna diskriminacija zaradi osebne okoliščine, če je oseba zaradi te osebne okoliščine bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot druga oseba.
Po členu 4 (3) posredna diskriminacija zaradi osebne okoliščine obstaja, kadar je oseba z določeno osebno okoliščino bila, je, ali bi bila zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah in pogojih v manj ugodnem položaju kot druge osebe.
Člen 4 (4) uvršča med neposredno in posredno diskriminacijo tudi diskriminatorna navodila.

Člen 5 (1) definira nadlegovanje, ki je je nezaželeno ravnanje, temelječe na kateri koli osebni okoliščini, ki ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo.
Po členu 5 (2) se nadlegovanje šteje za diskriminacijo.

3. Kazenski zakonik RS (KZ-1)

Izbrane člene Kazenskega zakonika navajamo v celoti.
131. člen sankcionira kršitev enakopravnosti.
(1) Kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, političnem ali drugačnem prepričanju, spolni usmerjenosti, premoženjskem stanju, rojstvu, genetski dediščini, izobrazbi, družbenem položaju ali kakšni drugi okoliščini prikrajša koga za katero izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu takšno pravico ali svoboščino omeji ali kdor na podlagi takšnega razlikovanja komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor preganja posameznika ali organizacijo zaradi zavzemanja za enakopravnost ljudi.
(3) Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do treh let.

196. člen ureja kršitev temeljnih pravic delavcev.
(1) Kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. 
(2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. 
(3) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor pogojuje sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tem, da delavka med zaposlitvijo ne bo zanosila ali rodila otroka ali od delavke med zaposlitvijo zahteva izjavo, da bo v takem primeru dala odpoved delovnega razmerja ali sprejela sporazumno prenehanje delovnega razmerja.

197. člen sankcionira šikaniranje na delovnem mestu.
(1) Kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.

200. člen sankcionira kršitev pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitev sindikalnih pravic.
Člen 200 (1) pravi, da kdor s kršitvijo predpisov ali splošnih aktov prepreči ali onemogoči delavcem uresničevanje pravic do sodelovanja pri upravljanju ali te pravice zlorabi ali ovira njihovo uresničevanje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. 
Po členu 200 (2) se enako kaznuje, kdor s kršitvijo predpisov ali splošnih aktov prepreči ali onemogoči delavcem svobodno združevanje in sindikalne dejavnosti ali ovira uresničevanje sindikalnih pravic ali prevzame sindikat.

4. Zaposlovanje hendikepiranih

Posebne pravice invalidov in delodajalcev ter postopke uveljavljanja pravic v zvezi z zaposlovanjem hendikepiranih podrobneje urejata predvsem dva zakona:
- Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) in
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ).

Prvi zakon ureja pravico invalidov do zaposlitvene rehabilitacije in denarnih prejemkov v zvezi z njo ter pravico do subvencije plače, pa tudi pravice delodajalcev do finančnih spodbud. Drugi zakon ureja pravice delovnih invalidov; te pa so:
- pravica do opravljanja drugega dela, ustreznega invalidovi preostali delovni zmožnosti;
- pravica do opravljanja dela s krajšim delovnim časom glede na preostalo delovno zmožnost;
- pravica do poklicne rehabilitacije in
- pravica do nadomestila plače.

5. Zaposlovanje Romov

Posebne pravice pripadnikov romske etnične manjšine v Sloveniji ureja Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZromS-1). Uresničevanje posebnih pravic je zajamčeno tudi na področju zaposlovanja.

Zakon pravi, da Republika Slovenija na področju trga dela in zaposlovanja namenja posebno skrb spodbujanju zaposlovanja, poklicnemu izobraževanju in usposabljanju pripadnikov romske skupnosti. To urejajo in obravnavajo Zakon o romski skupnosti in drugi zakoni, podzakonski akti, akti samoupravnih lokalnih skupnosti ter posebni programi in ukrepi državnih organov ter organov samoupravnih lokalnih skupnosti.

6. Evropska direktiva o rasni in etnični enaki obravnavi (Dir 43/2000//ES)

Člen 1. Namen
Namen te direktive je določiti okvir za boj proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti, da bi v državah članicah uveljavili načelo enakega obravnavanja.

Člen 2. Pojem diskriminacije
1. V tej direktivi "načelo enakega obravnavanja" pomeni, da ne sme biti nobene neposredne ali posredne diskriminacije na podlagi rase ali narodnosti.
2. V odstavku 1:
(a) se za neposredno diskriminacijo šteje, če se ena oseba obravnava manj ugodno, kakor se obravnava, se je obravnavala ali pa bi se obravnavala druga oseba v primerljivem položaju na podlagi rase ali narodnosti;
(b) se za posredno diskriminacijo šteje, če bi na videz nevtralna določba, merilo ali praksa postavila osebe neke rase ali narodnosti v posebno neugoden položaj v primerjavi z drugimi osebami, razen če to določbo, merilo ali prakso objektivno upravičuje zakonit cilj in če so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.
3. Nadlegovanje se šteje za diskriminacijo v smislu odstavka 1, če pride do nezaželenega ravnanja, povezanega z raso ali narodnostjo, katerega namen ali posledica je kratenje dostojanstva osebe in ustvarjanje zastrašujočega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. V tem smislu se pojem nadlegovanje lahko opredeli v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso držav članic.
4. Navodilo za pristransko ravnanje z osebami na podlagi rase ali narodnosti se šteje za diskriminacijo v skladu z odstavkom 1.

Člen 3. Področje uporabe
1. Ta direktiva se uporablja v okviru pristojnosti, dodeljenih Skupnosti, za vse osebe v javnem in zasebnem sektorju, vključno z javnimi organi, v zvezi:
(a) s pogoji za dostop do zaposlitve, samozaposlitve in poklica, vključno z izbirnimi merili in pogoji zaposlovanja ne glede na vrsto dejavnosti in na vseh ravneh poklicne hierarhije, vključno z napredovanjem;
(b) z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni poklicnega svetovanja, poklicnega usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso;
(c) z zaposlitvenimi in delovnimi pogoji, vključno z odpuščanjem in plačami;
(d) s članstvom in vključevanjem v organizacijo delavcev ali delodajalcev ali vsako organizacijo, katere člani opravljajo določen poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije;
(e) s socialno zaščito, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom;
(f) s socialnimi ugodnostmi;
(g) z izobraževanjem;
(h) z dostopom do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, in preskrba z njimi.

Odgovornost po direktivi 43/2000/ES

Države članice morajo od leta 2005 naprej vsakih pet let Evropski komisiji izročiti poročilo o izvajanju te direktive, dolžne so tudi poskrbeti za informiranje javnosti o direktivi (10.čl.).

Obvezane so vključevati vsebino direktive v socialni dialog (11.čl.). Skladno z nacionalno prakso morajo sprejeti ustrezne ukrepe za krepitev socialnega dialoga med socialnimi partnerji, zato da se spodbuja enako obravnavanje, vključno z nadzorom nad prakso na delovnem mestu, s kolektivnimi pogodbami, pravili ravnanja, preučevanjem ali izmenjavo izkušenj in uspešno prakso. Ne da bi s tem posegale v njihovo avtonomijo, morajo države spodbujati socialne partnerje, naj na ustrezni ravni sklenejo sporazume, ki določajo protidiskriminacijska pravila na področjih iz člena 3, ki sodijo v okvir kolektivnega pogajanja.

Direktiva nalaga tudi dialog z nevladnimi organizacijami (12. čl.). Države članice spodbujajo dialog z ustreznimi nevladnimi organizacijami, ki imajo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in prakso zakonit interes za prispevanje k boju proti diskriminaciji na podlagi rase in narodnosti, zato da se uveljavi načelo enakega obravnavanja. Združenja in organizacije, ki imajo zakonit interes pri zagotavljanju izpolnjevanja določb te direktive, lahko sodelujejo v sodnih in upravnih postopkih bodisi v imenu tožnika ali v podporo tožnika z njegovim ali njenim soglasjem (7.čl.).

7. Evropska direktiva o enakosti v zaposlovanju (Dir 78/2000/ES)

Člen 1. Namen
Namen te direktive je opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja.
Člen 2. Koncept diskriminacije
1. V tej direktivi "načelo enakega obravnavanja" pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1.
2. V smislu odstavka 1:
(a) se šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji zaradi katerega od razlogov iz člena 1;
(b) se šteje, da gre za posredno diskriminacijo, kadar je zaradi kakšne navidez nevtralne določbe, merila ali prakse neka oseba določene vere ali prepričanja, ki ima določen hendikep ali je določene starosti ali spolne usmerjenosti, v primerjavi z drugimi v slabšem položaju, razen če:
(i) tako določbo, merilo ali prakso objektivno upravičuje legitimni cilj in je način uresničevanja tega cilja primeren in nujen; ali
(ii) mora delodajalec oziroma oseba ali organizacija, ki jo ta direktiva zavezuje, glede oseb z določenim hendikepom na podlagi nacionalne zakonodaje sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z načeli iz člena 5, da odpravi podlago za prikrajšanost, ki jo povzroča taka določba, merilo ali praksa.
3. Nadlegovanje se šteje za obliko diskriminacije v smislu odstavka 1, kadar se manifestira nezaželeno ravnanje, povezano s katerim od motivov iz člena 1, katerega cilj ali posledica je kratenje dostojanstva osebe in ustvarjanje zastrašujočega, sovražnega, poniževalnega, sramotilnega ali žaljivega okolja. V tem kontekstu je koncept nadlegovanja mogoče opredeliti v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso držav članic.
4. Navodilo, naj se neka oseba diskriminira zaradi katerega od razlogov iz člena 1, se šteje za diskriminacijo v smislu odstavka 1.
5. Ta direktiva ne vpliva na ukrepe, izhajajoče iz nacionalne zakonodaje, ki so v demokratični družbi nujni zaradi javne varnosti, vzdrževanja javnega reda in preprečevanja kaznivih dejanj, za zaščito zdravja ter varstvo pravic in svoboščin drugih.

Odgovornost po direktivi 2000/78/ES

Države članice Evropske unije so od leta 2005, vsakih pet let, dolžne predložiti Evropski komisiji petletna poročila o uporabi in izvajanju direktive, ki jih Komisija potrebuje za pripravo poročila o uporabi direktive. V nasprotnem primeru Evropska komisija najprej pisno opozori državo članico, nato pa sproži postopek izvržbe ali napoti članico na Sodišče Evropskih skupnosti. Če sodišče ugotovi, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti, ji naloži ukrepe za odpravo ugotovljenih kršitev. Kazen za neizvršitev je globa, ki jo določi sodišče.

Direktiva državam članicam nalaga dolžnost obveznega socialnega dialoga o enakem obravnavanju ter spodbujanja dialoga z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z bojem proti diskriminaciji.

Kratice:
ZDR – Zakon o delovnih razmerjih. Uradni list RS, št. 42/2002 in Uradni list RS št. 103/2007.
ZUNEO – Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja. Uradni list RS št. 50/2004 in Uradni list RS, št. 93/2007.
KZ-1 - Kazenski zakon KZ-1. Uradni list RS, št. 55/2008.
ZZRZI - Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Uradni list RS, št. 63/2004.
ZPIZ – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Uradni list RS, št. 104/2005.
ZromS-1 – Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji. Uradni list RS, št. 33/2007.
DIR 43/2000//ES – Evropska direktiva o rasni in etnični enaki obravnavi.
DIR 78/2000/ES – Evropska direktiva o enakosti v zaposlovanju.
 


September 2017 October 2017 November 2017
Po To Sr Ce Pe So Ne
1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31